Šepetajoče srce, odločneje: »Zahtevam, da si dovolimo napake.« Gromki glavi se je ob tem stavku dobesedno zameglilo pred očmi: »Kako

Gromka glava: »Pa ravno ti boš pisala o tem? Kaj pa ti veš o ljubezni do sebe? Še nekaj let

Poznam jo. Gospo Osamljenost. Najprej kot melanholija nedeljskega popoldneva dahne v moje srce. V nemi tišini previdno tipa ali bo

Včasih brodim po temnih in vlažnih kleteh svoje duše. In včasih ravno takrat, pride mimo dobronamerni razsvetljenec: »misli pozitivno«. Ko

Ne, ne, nisva se sprla s soprogom. Nisva eden tistih parov, ki se prepira in ima potem tihe dneve. No

Z vsakim dnem je večji. Z vsakim dnem bolj odhaja. Sam. V svet. Brez mene. Ko sem ga prvič stisnila

Sprejmem svoje napake. Sprejmem to, da delam napake. Da nisem popolna. Da delam napake, ki druge prizadenejo, bolijo. Ob tem

Oprosti, ker te velikokrat jemljem za samoumevno. Oprosti, ker sem v preteklosti gazila in teptala po tebi. Oprosti, ker tudi

Zares ušiv dan. Danes nič ne gre kot bi moralo, vse gre narobe. Nekako zdržim do doma. Na robu zmogljivosti